Vprašanja pred psihoterapijo – 2. del

V drugem delu članka odgovarjam na vprašanja: Je to normalno? Je z mano kaj narobe, če se odločim, da pričnem s psihoterapijo? Lahko vsaj poskusim? Sem res tako “nesrečen/depresiven/nezadovoljen … (vstavi po izbiri)” v svojem življenju, da potrebujem psihoterapijo? Kaj pa finance? Kakšna je investicija? Kdo je terapevt? Ima znanje, izobrazbo, kvalifikacije, izkušnje? Me bo lahko razumel?

Pa začnimo…

Je normalno hoditi na psihoterapijo?

Skozi psihoterapevtski proces boste spoznali, da je »normalnost« relativna in kaj kmalu boste zagotovo prišli do spoznanja, da je to povsem normalno. V kolikor ste obkroženi z ljudmi, ki tudi sami obiskujejo psihoterapevta, se vam to zagotovo ne bo zdelo nič nenavadnega. V kolikor pa boste v tem v vaši družbi/socialnem okolju pionir, se boste morda počutili precej sami v tem. Vendar, nič za to, kaj kmalu boste ugotovili, da temu ni tako. Ravno nasprotno. Še več, po navadi se zgodi to, da ko posameznik prične obiskovati psihoterapevta, spozna kar nekaj ljudi, ki prav tako hodijo na psihoterapijo. Čeprav je psihoterapija še pred nekaj leti bila velik tabu, se v zadnjih letih precej »detabuizira« in tudi moja osebna želja je, da prispevam k detabuizaciji psihoterapije, jo približam posameznikom in s tem skupaj spreminjamo življenja na bolje!

Je z mano kaj narobe, če se odločim, da pričnem s psihoterapijo?

Najverjetneje psihoterapevtsko pomoč iščete z določenim razlogom – ker se soočate s težavo, kateri sami niste kos, ali pa ste že v tako obupni situaciji, da resnično ne vidite izhoda. Zaradi tega z vami ni nič narobe, saj so to normalni življenjski procesi.  Res pa je, da se nekateri z njimi spopadajo lažje, nekateri težje sami. Vse to je tudi odvisno od priučenih/pridobljenih veščin in vzorcev spoprijemanja z določeno težavo/situacijo in psihoterapija je namenjena tudi temu – učenju novih načinov, ki vam bodo v prihodnosti pomagali. Nekateri ljudje se za psihoterapevtski proces odločijo zaradi želje po spoznavanju samega sebe, želje po osebnosti rasti in spoznavanju novih izkušenj in vidikov življenja.

Lahko vsaj poskusim?

Seveda in absolutno lahko poskusite. Psihoterapevtski proces je proces, v katerem jaz sledim vam in vašim željam. V kolikor želite priti samo na uvodno srečanje in se potem ne odločite za nadaljevanje psihoterapije, ste prav tako toplo vabljeni. Vsekakor vas na tem mestu želim opozoriti, da iskanje primernega psihoterapevta lahko terja nekaj časa, saj je pomembno, da s svojim terapevtom začutite tisto »iskrico«. Tri do pet uvodnih terapevtskih ur je namenjeno prav temu – spoznavanju. In v kolikor vidite, da terapevt ni primeren za vas, boste s terapijo lahko zaključili.

Več v tretjem delu!