Zakaj sploh govorimo o osebnostni rasti?
Meni ljuba misel E. Fromma (socialnega psihologa) je: “Človek ima en sam resničen interes, in sicer – popoln razvoj svojih možnosti in sebe kot človeškega bitja. Prav tako, kot mora poznati drugega človeka in njegove resnične potrebe, da bi ga imel rad, mora poznati svoj lastni jaz, da bi razumel, kaj so njegovi interesi in kako jim lahko služi.”
Potrebo po raziskovanju samega sebe ter nenehni rasti človeštvo pozna že od nekdaj, o tem pišejo številni misleci, filozofi in religije. Sodobni človek sicer teži k sreči – ki jo velikokrat izpolnjuje z zunanjimi (materialnimi) dosežki, ki pa žal, ko jih dosežemo, ne prinesejo tiste prave sreče in miru. Zakaj ne bi pogledali vase in ugotovili, kaj si v resnici želimo? Samo tako bomo namreč lahko izpolnili svoje želje in dosegli cilje, ki nas bodo pripeljali do večjega zadovoljstva. Kaj si želim jaz, pristni, avtentični jaz in ne “moje želje, ki so plod pričakovanja drugih – po navadi družine, staršev in družbe”? Kako naj ugotovim, kaj si v resnici sploh želim, kako naj ugotovim, kaj so res moje želje, vrednote, načini življenja ipd.?
Je treba za to na psihoterapijo?
Velikokrat me kdo od poznanih vpraša: “A ti misliš, da bi tudi jaz mogel/mogla na psihoterapijo?” Moj odgovor je po navadi ne čisto takšen, kot bi ga pričakovali: “Kaj pa ti meniš? Zakaj se ti to vprašanje pojavlja prav zdaj? Je za to kak poseben razlog?” Jaz bi sicer vse svoje bližnje, čisto iskreno, seveda poslala v psihoterapevtski proces, saj verjamem, da jim lahko zelo koristi. Menim, da lahko od kakovostnega psihoterapevtskega procesa večina ljudi dobi nekaj pomembnega zase, nekaj, kar mu/ji lahko korenito spremeni življenje. Seveda pa to ni en in edini način, danes so na voljo številne delavnice, knjige za samopomoč, tečaji, pa tudi terapevtska joga, ples ipd., ki se jih lahko poslužite in marsikomu bo že ta novost prinesla pomembno spremembo, pomembno stopničko na poti osebnostne rasti.
Kaj sploh so moje potrebe? Se jih zavedam?
Maslow hierarhija potreb
Ponovimo najprej potrebe po Maslowu (verjamem, da se jih spomnite iz psihologije, se pa sprašujem, koliko se jih zavedate). Če se ozrete na svoje življenje danes – kako imate zadovoljene osnovne fiziološke potrebe, kot so potreba po dovolj spanja in potreba po gibanju? Namenoma izpostavljam ti dve. Kaj pa potreba po (zdravi) hrani, vodi, spolnosti? Tudi o potrebi po dihanju bi lahko razpravljali – verjamem, da vsi dihamo za preživetje, vendar, a dihamo za to, da lahko dobro živimo ali le zato, da preživimo? Si vzamete čas za zavesten vdih in izdih ali za to ni časa? (To sicer po Maslowu ni nujno za preživetje, danes pa vidimo, da je že nujno za kvalitetno življenje!)
Če se pomaknemo višje po lestvici potreb, vidimo še:
- POTREBA PO VARNOSTI se nanaša na željo posameznika po stabilnosti, zaščiti pred nevarnostmi in strahom ter na občutek predvidljivosti v življenju. Vključuje fizično varnost (varno bivališče, delovno okolje, zaščita pred nasiljem…), materialno varnost (zadostni vir finančnih sredstev, zaposlitev, drugi viri, hrana, voda, oblačila, stanovanje, sredstva za dolgoročno preživetje), zdravstveno varnost (potreba po zaščiti pred boleznimi, dostopu do zdravstvene oskrbe in drugih virov za ohranjanje zdravja in dobrega počutja, skrb za telesno in duševno blaginjo), socialno varnost (to je potreba po stabilnih in podpornih socialnih odnosih, ki zagotavljajo občutek povezanosti, varnosti in zaupanja, npr. družinske vezi, prijateljstva, pripadnost skupinam in podpora iz socialnih mrež), čustvena varnost (zaupanje, občutek pripadnosti, ljubezni in sprejetosti v medosebnih odnosih ter občutek notranjega miru in stabilnosti).
- POTREBE PO PRIPADANJU in LJUBEZNI so ključne za človekovo duševno in čustveno blaginjo. Razdelimo jih lahko na naslednje vidike: socialni odnosi (ljudje imamo potrebo po vzpostavljanju in vzdrževanju kakovostnih socialnih odnosov z drugimi. To vključuje družinske odnose, prijateljstva, sodelovanje v skupnosti in interakcijo z drugimi ljudmi), prijateljstvo (prijateljstva lahko posamezniku nudijo občutek sprejetosti, povezanosti in zadovoljstva), ljubezen in intimnost (ljudje si želimo občutiti ljubezen, biti ljubljeni in imeti globoko čustveno povezavo z drugo osebo, pripadnost skupini (posamezniki imamo potrebo po pripadnosti skupini ali organizaciji, kjer se počutimo del nečesa večjega od sebe. To lahko vključuje pripadnost družini, etnični skupnosti, verski skupnosti, poklicni organizaciji ali skupini s skupnimi interesi), občutek povezanosti (potreba po občutku povezanosti z drugimi ljudmi in občutek, da smo del nečesa večjega od nas samih. Občutek povezanosti lahko posamezniku pomaga pri obvladovanju stresa, osamljenosti in izolacije ter prispeva k občutku sreče in dobrega počutja).
- POTREBE PO UGLEDU in SPOŠTOVANJU. Te potrebe so pomembne za razvoj človekovega samospoštovanja, samozavesti in občutka vrednosti. Razdelimo jih lahko na naslednje vidike samospoštovanje (je notranji občutek vrednosti, spoštovanja in samopodobe. Posamezniki imamo potrebo po sprejemanju sebe takšnih, kot smo, in občutku lastne vrednosti ne glede na zunanje okoliščine ali mnenja drugih), samozavest (se nanaša na občutek zaupanja in prepričanja v lastne sposobnosti, kompetentnost in zmožnosti za doseganje ciljev ter reševanje težav), priznanje (ljudje imamo potrebo po priznanju in cenjenju s strani drugih. To vključuje občutek, da so naši dosežki, sposobnosti in prispevki opaženi, cenjeni in spoštovani s strani drugih ljudi), spoštovanje drugih (to je potreba po spoštovanju in cenjenju drugih ljudi v naši okolici. Spoštovanje drugih je ključno za vzpostavljanje pozitivnih medosebnih odnosov, sodelovanje in socialno interakcijo), dosežki (posamezniki imamo potrebo po doseganju osebnih in poklicnih ciljev ter občutku zadovoljstva in ponosa ob dosežkih. Dosežki so lahko v različnih področjih življenja, vključno s kariero, izobraževanjem, hobiji in osebnim razvojem).
- POTREBA PO SAMOIZPOLNITVI/SAMOAKTUALIZACIJI. Ta potreba se nanaša na željo posameznika, da razvije svoj polni potencial, izrazi svoje talente, razvije kreativnost, doseže osebno rast in doseže svoje najvišje cilje. Razdelimo jo lahko na naslednje vidike: doseganje polnega potenciala (to vključuje raziskovanje in razvoj svojih sposobnosti, veščin in talentov na najvišji možni ravni. Posameznik si prizadeva izkoristiti svoje potenciale na vseh področjih življenja, vključno s karierno potjo, hobiji, izobraževanjem in osebnim razvojem), razvoj talentov (posameznik si prizadeva odkriti in razviti svoje edinstvene talente, strasti in interese ter jih izraziti na kreativen in produktiven način. To lahko vključuje umetnost, glasbo, pisanje, šport, znanost, tehnologijo ali katero koli drugo področje, v katerem posameznik čuti svoj navdih), kreativnost (potreba po samouresničitvi vključuje tudi izražanje kreativnosti in inovativnosti v svojem delu, ustvarjanje novih idej, reševanje problemov na inovativen način ter ustvarjanje nečesa edinstvenega in izvirnega), samozavedanje (posameznik si prizadeva za globlje razumevanje samega sebe, svojih vrednot, prepričanj, strasti, močnih in šibkih točk ter svojega mesta v svetu. To vključuje refleksijo, meditacijo, introspekcijo in iskanje smisla v lastnem življenju), doseganje osebnih ciljev (posameznik si prizadeva za uresničitev svojih osebnih ciljev in ambicij, ki so lahko povezani z kariero, družino, odnosi, zdravjem, izobraževanjem, potovanji ali drugimi področji življenja.)
Čeprav je ta hierarhija oziroma teorija doživela vrsto kritih, menim, da nam lahko zavedanje teh potreb zelo pomaga pri “analizi” svojega trenutnega stanja. Lahko pa na svoje življenje pogledamo s pomočjo “kolesa življenja”, ki nam lahko na vizualni način prikaže naše trenutno stanje, s pomočjo katerega lahko ugotovimo, na katerem področju si želimo kaj spremeniti oziroma izboljšati.
Kolo življenja
S pomočjo te vaje lahko ugotoviš, ozavestiš, kako si zadovoljen/na z različnimi področji svojega življenja. Želimo si, da je kolo čim bolj polno pobarvano (v idealnem, morda pa ne čisto realnem primeru kot na sliki zgoraj). Polno pobarvano kolo predstavlja celovito izpolnjenost in ravnotežje posameznika in verjamem, da lako težimo k čim večji polnosti (in ne popolnosti :)). Pomembno je tudi, da so posamezna polja uravnotežena, na primer, da smo približno enako zadovoljni s področjem kariere kot zdravja. Za to vajo sem vam pripravila delovni list na PDF-u, ki si ga lahko natisnete in ustrezno pobarvate.
Navodila: vzemi si pet minut v tišini, zapri oči in se osredotoči na dihanje. To je vse, kar počni minutko ali dve. Nato poglej posamezna področja in oceni, kakšno je tvoje trenutno stanje na področju npr. ODNOSOV (1 – sem zelo nezadovoljen/na, 10 – sem zelo zadovoljen/na). Označi in pobarvaj vsa polja do tiste številke (tako da dobiš kot en kos torte), nato menjaj barvico in se preseli na drugo področje. Ponovi za vsako področje. Morda se ti zdi na prvi pogled vaja “brezvezna”, “otroška”. morda čutiš odpor do pregleda svojega življenja. OK. Lahko se k tej vaji vrneš kadarkoli, lahko pa se malce “potisneš izven cone udobja” – saj vemo, spremembe se dogajajo prav tam, in poskusiš.
Pobarvanost in kosi se bodo seveda skozi čas spreminjal in dobro je, da morda to vajo narediš nekajkrat na leto (vsaj 1-2 krat).
Kaj ugotavljaš po prebranem in narejenih vajah? Če želiš, mi lahko sporočiš na sabina@psihoterapija-sabina.si. Vesela bom tvojega odziva!